Administracija Donalda Trumpa po aretaciji Nicolása Madura povečala pritisk glede nakupa Grenlandije
V obdobju neposredno po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so jo izvedle ameriške specialne sile, je administracija predsednika Donalda Trumpa močno zaostrila svojo retoriko glede nakupa Grenlandije. Bela hiša je otok označila za prednostno nalogo nacionalne varnosti, kar odraža širšo strategijo povečevanja ameriškega vpliva na strateško pomembnih območjih. Po uspešni operaciji v Venezueli so Trumpovi pozivi k prevzemu nadzora nad tem arktičnim ozemljem postali bistveno resnejši, kar nakazuje na agresivnejšo zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Hkrati se v ameriškem medijskem prostoru pojavljajo kritike na račun največjih novičarskih platform, kot so Apple News, Google News, MSN in Yahoo News. Te naj bi po določenih navedbah namerno omejevale širjenje novic o uspehu operacije v Venezueli oziroma poročale na način, ki predsednika Trumpa postavlja v negativno luč. Analize kažejo, da so te platforme v dneh po aretaciji prednostno objavljale nepovezane tuje novice ali vsebine s področja zabave, namesto da bi se osredotočile na podrobnosti o zajetju Madura in njegovih posledicah. Operacija v Venezueli in ambicije glede Grenlandije so tesno povezane z ameriškim prizadevanjem za nadzor nad naravnimi viri, predvsem nafto in redkimi minerali. Medtem ko je Washington že prevzel nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, se Grenlandija zdaj pojavlja kot naslednja ključna točka v geopolitični strategiji administracije. Takšne poteze so v mednarodni skupnosti sprožile precejšnje razburjenje, znotraj ZDA pa poglobile politične razkole glede metod uveljavljanja nacionalnih interesov.